tritel

KAKO SMO ZGRADILI OPTIČNA ŠIROKOPASOVNA OMREŽJA

Z vstopom v Evropsko unijo (EU) si je Slovenija zagotovila pravico do črpanja sredstev Kohezijskega sklada (KS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Navedeni skladi predstavljajo osrednji finančni instrument regionalne politike EU, s katero le-ta prispeva k zmanjševanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami znotraj enotnega evropskega trga ter vzpodbuja njihov uravnotežen in trajnostni razvoj. Za prejemnike sredstev pa se z dostopom do teh skladov odpira dodaten vir sofinanciranja projektov.

V ta namen je Ministrstvo za gospodarstvo RS (MG) objavilo »Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prioriteta: Usmeritev: 2.2 informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti« (Razpis). Realizacijo Razpisa je spremljalo in koordiniralo v začetku MG nato pa je iste aktivnosti prevzelo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS (MVZT).

Osnovne značilnosti Razpisa:

Prvi javni Razpis je bil objavljen decembra 2008 ter nato dopolnjen februarja 2009.

Lokalne skupnosti so, kot javni partnerji, na osnovi Razpisa objavile svoje lokalne razpise s ciljem izbire zasebnega partnerja in soinvestitorja, ki bo zgradil in nato upravljal in vzdrževal zgrajeno odprto širokopasovno (OŠ) omrežje elektronskih komunikacij.

Predmet Razpisa je bil sofinanciranje gradnje OŠ omrežij elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti na območjih t.i. belih lis.

Osnovni pravni okvir za sodelovanje in investiranje obeh partnerjev je bil Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP).

Na podlagi tega zakona sta oba partnerja podpisala dve pogodbi in sicer (I) Pogodbo o gradnji odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in (II) Pogodbo o upravljanju in vzdrževanju odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Vzorca obeh pogodb sta bila objavljena na spodnjih spletnih straneh MG oz. MVZT:

http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_JR_2008_Pogodba_vzor.1.pdf

http://www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/DEK/Elektronske_komunikacije/GOSO/OSO_JR_2008_Pogodba_uprav_vzor.2.pdf

Bele lise so za potrebe Razpisa bile definirane kot območja, kjer ob času prijave na razpis širokopasovni priključki niso bili omogočeni, oziroma kot območja, kjer novi interesenti niso imeli možnosti pridobitve širokopasovnega priključka, četudi na tem območju že obstajajo posamezni širokopasovni priključki. Neobstoj komercialnega interesa pa je bil izkazan na področjih, kjer se v naslednjih 24 mesecih od datuma objave javnega razpisa s strani operaterjev elektronskih komunikacij ne planira gradnje širokopasovnega omrežja, ki bi omogočila povezovanje končnih uporabnikov s hitrostjo vsaj 1 Mb/s po končnem uporabniku in je z analizo poslovnega modela možno dokazati, da takega omrežja ni mogoče zgraditi in upravljati brez ustvarjanja izgube iz poslovanja.

Seznam belih lis, kjer ni bil izkazan komercialni interes telekomunikacijskih operaterjev, je bil objavljen na spletnih straneh MG oz. MVZT:

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/R.Cehajic_-_BELE_LISE.pdf

Celotno besedilo Razpisa je bilo objavljeno na spletnih straneh MG oz. MVZT:

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DEK/ostalo/elektronske_komunikacije/R.Cehajic_-_Javni_razpis_-_verzija_URADNA_OBJAVA__14.12.2007_.pdf

Vsa ostala naselja, ki niso zajeta s to definicijo in objavljenim seznamom, so naselja na t.i. komercialnih območjih. Za ta naselja in območja je najmanj en prisotni telekomunikacijski operater izrazil komercialni interes in podal izjavo ministrstvu, da bo v času 24 mesecev od objave prvega javnega razpisa in datuma izjave zgradil vse priključke do strank, ki niso imele možnosti dostopa do širokopasovnih omrežij. Zato taka naselja niso bila upravičena do sredstev ESRR skladov in se določila prvega javnega Razpisa na njih niso nanašala.

Njihova morebitna gradnja je odvisna predvsem in samo od komercialne upravičenosti in interesa upravitelja omrežja. Ker je šlo za neobvezujoče izjave, je večina takih naselij in območij še vedno nezgrajenih, telekomunikacijski operaterji pa svoje ravnanje in neizpolnjevanje obljub iz izjave najpogosteje opravičuje s spremembo svoje poslovne politike.

Izvedba odobrenih projektov

Lokalna skupnost je z izbranim zasebnim partnerjem pripravila projekt in vlogo na Razpis ter jih oddala na MG, ki je od vseh prispelih vlog izbralo in potrdilo projekte z največjim številom pridobljenih točk. Projekti z največjim številom točk so prejeli pozitiven »Sklep o izbiri ponudnika na razpis ministrstva za gospodarstvo za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prioriteta: Usmeritev: 2.2 informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti« (Sklep). Na podlagi prejetega Sklepa sta nato MG in vsaka lokalna skupnost sklenila Pogodbo o sofinanciranju gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. S sklenitvijo te pogodbe je tudi praktično stekla realizacija vseh odobrenih projektov. 

Na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 - UPB-1), je gradnja odprtega širokopasovnega omrežja v javnem interesu. Zgrajeno omrežje je odprto in pod enakimi pogoji dostopno vsem telekomunikacijskim operaterjem in ponudnikom storitev.

Naše podjetje je bilo izbrano kot zasebni partner s strani sedmih občin. To so občine Dolenjske Toplice, Gorenja vas-Poljane, Velike Lašče, Loški Potok, Vitanje, Semič in Železniki. Optična omrežja so bila zgrajena v času 18 mesecev od pričetka gradnje ter nato prevzeta v upravljane in vzdrževanje s strani našega podjetja za obdobje 20 do 30 let. Tako zgrajena OŠ omrežja pokrivajo približno 5.000 gospodinjstev na območjih belih lis ter približno 10.000 gospodinjstev na območjih celotnih občin.